Zgodovina svetovne razstave Expo

Zgodovina razstave Expo

Zgodovina svetovnih razstav Expo sega v čas industrijske revolucije, v leto 1851. Za prvo štejemo Veliko razstavo industrijskih izdelkov vseh narodov", ki jo je v Londonu organiziral princ Albert, mož tedanje angleške kraljice Viktorije. Na razstavah, ki so sčasoma postale stalnica, so bili prvič predstavljeni številni industrijski in drugi presežki, med njimi tudi Eifflov stolp, pisalni stroj, telefon ter celo sladoled in hamburgerji.

Sodobne svetovne razstave, ki jih sedaj poznamo pod imenom "World Expo" so največji mednarodni dogodki na svetu. Vsako svetovno razstavo, kjer se države predstavljajo s premišljeno zasnovanimi paviljoni, obišče na milijone ljudi.

Čeprav je tematika vsake razstave drugačna, njeno jedro oziroma koncept še vedno sledi prvotni ideji - predstaviti najnovejša dognanja in dosežke na znanstvenem, tehnološkem, ekonomskem in družbenem področju, preusmeriti pozornost k napredku in izobraževanju ter hkrati graditi mostove med državami, organizacijami, podjetji in naprednimi posamezniki iz vsega sveta.

2015

Expo 2015 v Milanu: Hrana za planet, energija za življenje

Samostojni slovenski paviljon je državo zastopal s sloganom "I Feel Slovenia". Naša država se je z vrsto interaktivnih elementov in arhitekturno zasnovo v Milanu predstavila kot zelena, aktivna in zdrava destinacija. Pet različnih oblik, ki so sestavljale paviljon, je predstavljalo pet različnih vsebin: soline, čebele, termalne in mineralne vode, pohodništvo, kolesarjenje in merjenja črnega ogljika. Vse skupaj so bile sestavljene v razgibano kompozicijo, ki je spominjala na slovenske geografske pokrajine in obdelovalno površino, na simbolni ravni pa je kompozicija paviljona odražala vzklitev temeljnih idej trajnostnega razvoja. Ta paviljon so ob koncu Expa 2015 prepeljali v Pomurje, kjer služi kot objekt za predstavitev regije, njene turistične ponudbe, poslovnih priložnosti in ključnih znamenitosti.

2010

Expo 2010 v Šanghaju: Boljše mesto, boljše življenje

Geslo razstave v Šanghaju je bilo "Boljše mesto, boljše življenje". Slovenija se je predstavila s samostojnim paviljonom na temo "Odprta knjiga", saj je bila Ljubljana leta 2010 Unescova svetovna prestolnica knjige. Obiskovalci so se v paviljonu lahko sprehajali med veliki odprtimi knjigami in vsaka od njih je ponazarjala eno od osmih zgodb: Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, sodobno slovensko oblikovanje, lepote Slovenije, morsko pot, Kras, sodobno slovensko hišo, Hermana Potočnika Noordunga in knjigo Slavoja Žižka z naslovom Čas konca časa, ki jo je napisal posebej za Expo 2010. Slovenski paviljon je prejel tudi zlato medaljo za kreativnost. Slovenski paviljon v Šanghaju je obiskalo več kot tri milijone ljudi.

2000

Expo 2000 v Hannovru: Človek, narava, tehnologija

V Hannovru se je Slovenija s samostojnim notranjim paviljonom pokazala kot lepa dežela z veliko možnostmi za turistično dejavnost ter kot država, ki gradi na svojem lastnem znanju in je odprta v svet. Predstavili smo se s konceptom "Življenje in delo", ki je nastal na podlagi krovne tematike razstave. Paviljonska predstavitev je bila zasnovana na številnih računalniških monitorjih, preko katerih so se lahko obiskovalci sprehodili po slovenskih dosežkih s področja kulture, športa, znanosti, tehnologije in gospodarstva.

1998

Expo 1998 v Lizboni: Oceani - dediščina prihodnosti

Slovenija se je s samostojnim modularnim paviljonom prvič predstavila v Lizboni. Kot mlada srednjeevropska država, ki je zanimiva za gospodarsko in turistično sodelovanje in ki namenja veliko pozornosti okoljskim vprašanjem, smo se predstavili s projektom "Slovenija - Terra Mystica", ki je ponazarjal spremljanje naravnega kroženja vode ter obiskovalce seznanjal z naravnimi znamenitostmi in lepotami Slovenije. S slovensko soljo v darilnih vrečkah iz jute smo na razstavi opozarjali na prizadevanja Slovenije za varovanje in ohranjanje bogate naravne dediščine.

  • Facebook
  • Twitter
  • instagram

#exposlovenia
#ifeelslovenia
#beethefuture

SPIRIT Slovenija, javna agencija
Verovškova 60, SI-1000 Ljubljana +386 1 589 18 70